sreda, 16. december 2015

Refrakcijska ali rasterska očala

O teh očalih enostavno moram pisat, ker so mi v pomoč že celo desetletje. Se zgodi, da jih pustim na sedežni in se kdo usede nanje, tako da imam zdaj že tretji model.

Rasterska očala sem odkrila na internetu pred desetimi leti, ko so mi pri mojih rosnih 30 letih na zdravniškem pregledu za službo povedali, da sem že zrela za očala. Da lahko še malo počakam, ampak prav dolgo ne bo šlo. Se spomnim, kako sem na pregledu napenjala oči, da bi videla, kateri kvadratek v vrsti izstopa, pa kako je obrnjen krogec. Pa sem bolj ali manj ugibala.

Saj ne, da bi imela kaj proti zdravnikom, ampak sem se navadila, da poskusim probleme najprej rešiti sama oz. s pomočjo interneta in knjig. Najprej sem se založila s knjigami. Sploh nisem vedela, da obstaja toliko vaj za izboljšanje vida. Oči naj bi trenirali tako, kot recimo mišice na rokah ali nogah. Če vaj ne delaš, mišice oslabijo. Nekatere vaje v knjigah so se mi zdele zapletene, druge pa bi še nekako lahko izvajala, ampak kaj, ko dan običajno prehitro mine. In potem minejo dnevi, ko vaj ne delaš. Na internetu sem potem odkrila očala z luknjicami, ki naj bi imela enak učinek kot vaje. Se mi je pa zdel take vrste trening enostavnejši, ker očala enostavno natakneš in z njimi gledaš televizijo ali bereš knjigo. 

Prva očala, ki sem jih naročila, so se mi zdela zelo draga. Okrog 30 eur za plastična očala z luknjicami. Tudi izbire takrat ni bilo velike. Sem jih pa začela navdušeno uporabljati. Na začetku je bilo čudno gledati skozi luknjice. Se pa hitro navadiš gledati tako, da luknjic sploh več ne opaziš. 

Minilo je nekaj let do naslednjega pregleda. Takrat sem pol leta prej res vsak dan nosila očala vsaj 20 minut. Na pregledu je bilo treba spet pogledati v napravo in ugotoviti, kateri kvadratek izstopa. V prvem trenutku, so se mi spet vsi zdeli enaki, ampak uspelo mi je nekako naravnati ostrino, in potem sem čisto jasno videla. Naprej je šlo potem enostavno. Ko sem vprašala, če bom potrebovala očala, me je zdravnica začudeno pogledala in rekla, da vidim skoraj 100%.

Od takrat naprej so pri meni rasterska očala neprestano v uporabi. Vsaj nekajkrat na teden jih imam pri gledanju televizije in očitno mi pomagajo. Je pa to moja izkušnja in nikakor ne trdim, da bi rasterska očala pomagala vsakemu. Imam sosedo, ki je z njimi tudi zelo zadovoljna in ima doma vedno še ena očala za rezervo. So pa tudi ljudje, ki pravijo, da jim ta očala niso pomagala. Bi pa svetovala vsem, ki bi si želeli ta očala preizkusiti, da dobro preverite ponudbo, preden kupite. Očala nikakor niso vredna 30 eur. Mislim, da se jih sedaj že pri nas dobi za okrog 7 eur. Je pa treba biti previden pri nekaterih modelih iz Kitajske, ki stanejo le nekaj evrov. Nekateri uporabniki so namreč poročali, da imajo očala neenakomerno razporejene luknjice.





Ni komentarjev :

Objava komentarja